Zakaj prisilna regeneracija ni enako učinkovita kot strojno čiščenje DPF?

Ko se pri dizelskem vozilu prižge opozorilo za DPF, je ena prvih rešitev, ki jo pogosto slišimo, prisilna regeneracija. Diagnostična naprava sproži postopek, temperatura izpušnih plinov se dvigne in v filtru se začnejo izgorevati nakopičene saje.

V določenih primerih je to popolnoma pravilna rešitev. Težava nastane, ko prisilno regeneracijo uporabljamo kot nadomestilo za čiščenje filtra.

Regeneracija in strojno čiščenje DPF namreč nista enaka postopka. Regeneracija je namenjena predvsem odstranjevanju saj, medtem ko se pepel, ki se skozi življenjsko dobo filtra kopiči v njegovi strukturi, z regeneracijo ne odstrani.

Zato lahko DPF po uspešni regeneraciji še vedno ostane omejen s pretokom in se začne ponovno hitreje obremenjevati.

Kaj se dejansko dogaja v DPF filtru?

DPF oziroma filter trdnih delcev je zasnovan tako, da zadrži delce izpušnih plinov. Pri tem se v notranjosti filtra kopičijo predvsem saje, poleg njih pa tudi negorljivi ostanki oziroma pepel.

Saje so sestavljene pretežno iz ogljikovih delcev in jih je mogoče pri dovolj visoki temperaturi oksidirati med regeneracijo. Pepel pa je drugačen material in pri običajni regeneraciji ostane v filtru.

To je ključna razlika, ki jo je pri diagnostiki DPF treba razumeti. Filter je lahko po regeneraciji bistveno manj obremenjen s sajami, vendar to še ne pomeni, da je njegova notranjost ponovno enako pretočna kot pri čistem filtru.

Kaj je prisilna regeneracija DPF?

Prisilna oziroma servisna regeneracija je postopek, ki ga sproži servisna diagnostična oprema. Krmilna enota motorja oziroma sistema izpušnih plinov poskrbi za pogoje, pri katerih se temperatura v izpušnem sistemu dovolj dvigne, da lahko pride do oksidacije saj v DPF.

Pri različnih sistemih se za doseganje potrebne temperature uporabljajo različne strategije upravljanja motorja in izpušnega sistema. Namen je enak: ustvariti pogoje, pri katerih se nakopičene saje lahko odstranijo z izgorevanjem.

Če je DPF predvsem obremenjen s sajami in so vsi pogoji za regeneracijo pravilni, lahko prisilna regeneracija bistveno izboljša stanje filtra. V takem primeru strojno čiščenje ni nujno potrebno.

Zakaj regeneracija ne odstrani pepela?

Tu je bistvo celotne razlike.

Pri regeneraciji se saje oksidirajo, vendar negorljivi pepel ostane v DPF. Strokovna literatura o DPF sistemih opisuje pepel kot material, ki se kopiči skozi življenjsko dobo filtra in lahko vpliva na njegovo pretočnost ter tlačni padec.

Ko se pepel kopiči, zaseda del prostora v kanalih filtra in zmanjšuje njegovo učinkovito kapaciteto za shranjevanje novih delcev. Posledica je lahko večja omejitev pretoka in pogostejša potreba po regeneraciji.

Saje in pepel nista ista stvar

Material	Kaj se z njim zgodi pri regeneraciji?	Kaj je potrebno pri večji količini?
Saje	Pri ustrezni temperaturi se oksidirajo	Regeneracija
Pepel	Ostane v filtru	Fizično oziroma strojno čiščenje

Zato stavek »avto je naredil regeneracijo, torej je DPF čist« ni nujno pravilen.

Bolj pravilno je reči, da je regeneracija zmanjšala količino saj v filtru. Stanje pepela in dejanska pretočnost pa sta ločeni vprašanji.

Kdaj je prisilna regeneracija smiselna?

Prisilna regeneracija je lahko zelo učinkovita, kadar je glavni problem povečana količina saj, DPF pa je še vedno mehansko in funkcionalno ustrezen.

Tipičen primer je vozilo, ki se večinoma uporablja na kratkih relacijah. Motor in izpušni sistem pogosto ne dosežeta pogojev, potrebnih za dokončanje regeneracije. Saje se zato lahko kopičijo hitreje, kot jih sistem uspešno odstranjuje.

Če diagnostika potrdi, da je problem predvsem v količini saj in da so pogoji za regeneracijo ustrezni, je prisilna regeneracija lahko logičen prvi korak.

Kdaj prisilna regeneracija ni več dovolj?

Če je v DPF že večja količina pepela ali je pretočnost filtra bistveno zmanjšana, sama regeneracija ne more odstraniti materiala, ki ga ni mogoče sežgati.

Takrat se lahko zgodi, da je regeneracija tehnično uspešna, vendar se težava kmalu ponovi. Sistem ponovno zazna previsoko obremenitev oziroma neugodne vrednosti tlaka in ponovno zahteva regeneracijo.

To lahko ustvari začaran krog:

1. DPF se napolni s sajami.
2. Vozilo sproži regeneracijo.
3. Saje se odstranijo z oksidacijo.
4. Pepel ostane v filtru.
5. Prostornina za nove delce je manjša.
6. DPF se ponovno hitreje obremeni.
7. Regeneracije postanejo vse pogostejše.

Pri preveč pogostih aktivnih regeneracijah lahko pride tudi do dodatnih obremenitev sistema. Pogostost regeneracij je zato pomemben podatek pri diagnostiki DPF in ne samo nekaj, kar je treba vedno znova ponoviti.

Zakaj je strojno čiščenje drugačen postopek?

Pri strojnem čiščenju se DPF fizično obdela z namensko opremo, s katero se iz notranjosti odstranjujejo nakopičeni delci. Cilj ni izgorevanje saj med delovanjem motorja, ampak fizična odstranitev materiala iz filtra in izboljšanje njegove pretočnosti.

Profesionalni postopki čiščenja vključujejo tudi preverjanje stanja filtra in kontrolo rezultata. Pri ustrezni opremi je mogoče pred in po čiščenju preveriti pretok oziroma padec tlaka ter tako oceniti učinek postopka.

Pri Chipan.si uporabljamo strojno suho čiščenje DPF/FAP filtrov. Pri tem postopku pri čiščenju ne uporabljamo vode ali čistilnih tekočin, zato odpade tudi faza izpiranja in naknadnega sušenja filtra.

Ali je strojno čiščenje vedno boljše od regeneracije?

Ne. To bi bila preveč poenostavljena trditev.

Regeneracija je normalen del delovanja DPF sistema in pri pravilno delujočem vozilu je popolnoma potrebna. Če je filter v dobrem stanju in je v njem predvsem sajasto breme, je regeneracija prava rešitev.

Strojno čiščenje pride v poštev takrat, ko je potrebno odstraniti material, ki ga regeneracija ne more odstraniti, oziroma kadar diagnostika pokaže, da je pretočnost filtra zaradi oblog že bistveno zmanjšana.

Pravilno vprašanje zato ni »regeneracija ali čiščenje?«, ampak »kaj je dejanski vzrok in kaj je trenutno v filtru?«

Pred čiščenjem je pomembna diagnostika

DPF se ne sme obravnavati kot samostojen problem. Če se filter hitro ponovno zamaši, samo čiščenje ne odpravi vzroka.

Pri diagnostiki je smiselno preveriti predvsem:

• diferencialni tlak oziroma padec tlaka preko DPF,
• temperature izpušnih plinov,
• delovanje senzorjev,
• zgodovino regeneracij, kjer so podatki na voljo,
• količino saj in izračunano obremenitev filtra,
• EGR sistem,
• vbrizg goriva in stanje injektorjev,
• delovanje turbopolnilnika,
• morebitno porabo motornega olja.

Če je vzrok na primer okvarjen senzor diferencialnega tlaka, težava z EGR sistemom ali nepravilno zgorevanje, bo lahko tudi popolnoma očiščen DPF čez čas ponovno postal problematičen.

Kaj pa če je DPF že poškodovan?

Strojno čiščenje ni čarobna rešitev za fizično poškodovan filter. Če je keramično satovje razpokano, staljeno ali drugače mehansko poškodovano, čiščenje takšne poškodbe ne more popraviti.

Pred odločitvijo za čiščenje je zato pomembno ugotoviti, ali je filter sploh primeren za nadaljnjo uporabo.

Prisilna regeneracija lahko skrije težavo – ne pa vedno odpravi

Ena izmed pogostih napak je, da se pri opozorilu DPF takoj izvede prisilna regeneracija brez preverjanja, zakaj je do težave sploh prišlo.

Če regeneracija uspe, se lahko opozorilo začasno ugasne in vozilo deluje normalno. Toda če je v filtru že veliko pepela ali če je vzrok povečane tvorbe saj še vedno prisoten, se lahko težava vrne.

Zato je pri ponavljajočih se regeneracijah pomembnejša diagnostika kot samo ponovno proženje regeneracije.

Regeneracija DPF ali strojno čiščenje – kratek odgovor

	Prisilna regeneracija	Strojno čiščenje
Odstrani saje	Da, če so izpolnjeni pogoji	Da
Odstrani pepel	Ne	Da, odvisno od postopka
Poteka na vozilu	Da	Običajno ne
Zahteva visoke temperature	Da	Ne na enak način kot regeneracija
Odpravi vzrok zamašitve	Ne	Ne
Potrebna diagnostika	Da	Da

Pogosta vprašanja

Ali prisilna regeneracija očisti DPF?

Prisilna regeneracija odstranjuje predvsem saje z oksidacijo. Ne odstrani pepela, ki ostaja v filtru in se sčasoma kopiči.

Ali regeneracija odstrani pepel iz DPF?

Ne. Pepel je negorljiv ostanek in ga regeneracija ne odstrani. Pri dovolj veliki količini je potrebno ustrezno servisno oziroma strojno čiščenje.

Zakaj se DPF po regeneraciji ponovno zamaši?

Razlog je lahko velika količina pepela, povečana tvorba saj ali napaka v sistemu. Preveriti je treba tudi senzorje, EGR, vbrizg, turbopolnilnik in druge dejavnike, ki vplivajo na tvorbo saj.

Kdaj je potrebno strojno čiščenje DPF?

Ko diagnostika pokaže, da je filter kljub regeneraciji še vedno omejen zaradi nakopičenega pepela oziroma drugih oblog in je filter mehansko primeren za čiščenje.

Ali je mogoče DPF očistiti brez demontaže?

Obstajajo različni postopki čiščenja brez demontaže, vendar je pri resneje obremenjenem filtru prednost v tem, da je mogoče filter odstraniti, pregledati in ga namensko obdelati ter preveriti rezultat čiščenja.

Ali je strojno čiščenje DPF trajna rešitev?

Čiščenje lahko obnovi pretočnost filtra, vendar ne odpravi vzroka, zaradi katerega se je filter zamašil. Če je na vozilu prisotna napaka, ki povzroča prekomerno tvorbo saj, se lahko težava ponovi.

Zaključek

Prisilna regeneracija in strojno čiščenje DPF imata različna namena. Regeneracija je namenjena predvsem izgorevanju saj, medtem ko strojno čiščenje omogoča fizično odstranjevanje nakopičenih ostankov, ki jih z regeneracijo ni mogoče odstraniti.

Zato uspešna regeneracija še ne pomeni nujno, da je DPF ponovno v optimalnem stanju. Če se regeneracije ponavljajo vse pogosteje, če je diferencialni tlak previsok ali če se opozorilo DPF hitro vrne, je smiselno stanje filtra preveriti z diagnostiko in meritvami.

Pri Chipan.si pred čiščenjem preverimo stanje sistema in ocenimo, ali je strojno suho čiščenje DPF/FAP glede na stanje filtra sploh smiselno. Če je filter mehansko poškodovan ali je vzrok težave drugje, samo čiščenje ni prava rešitev.

Čist DPF ni samo filter brez opozorilne lučke – pomembna je njegova dejanska pretočnost in pravilno delovanje celotnega sistema.

Preverite storitev strojnega čiščenja DPF/FAP pri Chipan.si